03/19/2026
Si'i Kaunga Pilikimi mo e 'Eiki,
Fakafeta'i he kau mai 'a Langi he fononga 'oku tau fai pea tau tu'uta mo'ui mo matu'u ai he 'aho ko 'eni. 'Oku kei fai pe 'e he 'Otua hotau fakakoloa 'aki 'ene Folofola mo ui ketau kau mo Ia he tala ki mamani hono ongoongo lelei. 'Ofa ke pehee.
'Ofa atu mo e lotu,
Tu’apulelulu, Ma’asi 19: Lau Folofola – Saame 130.
Ki’i Ama: Saame 130: 5-6, “Kuo u nofo‘aki tali kia Sihova ē; Na‘e nofo‘aki tali hoku laumālié: Pea ‘i he‘ene folofolá na‘a ku ‘amanaki pē. ‘Oku hanga hoku laumālié kia ‘Ātonai, ‘O lahi ‘ene holí ‘i he holi ‘a e kau le‘o ki he pongipongí; ‘Io, ‘a e kau le‘o ki he pongipongí.”
Pou ‘Ao: `Oku hoko atu `etau fakalaulau lotó `i he Saame `o e Lotu Kole Tokoni, `o tau vakai ai ki he nāunau `o e “nofo`aki tali” kia Sihová. ‘Oku tau maheni `aupito mo e nāunau `o e tatali `i he `etau mo`ui faka`ahó: pe ko e tatali ke liliu `a e maamá mei he kulokulá `o lanu mata, pe ko e tatali ke a`u ki mu`a `i he laine `i falekoloá, pe ko e tatali ke ma`u ha ngāue `oku lelei angé, pe ko ha tatali ki ha mo`ui `oku lelei angé. Pe ko e tatali ki he `Otuá, `o hangē ko e talanoa `o e Ki`i Ama `o e `ahó ni; ko e ki`i veesi `e 2 kae tu`o 3 `a e lave ki he fakakaukau `o e tatalí. Na`e tala `e he taha `o e kau faiako `oku `ilo `e he Ttoketa fai tafa `a e ngaahi konga `o e sinó `i he `ene fakahoko `a e tafá. `Oku `ilo `e he taha mākenikí `a e sino `o e kā `i he`ene ngaahi `a e kā. `I he founga tatau, `oku tau `ilo `a e `Otuá (teolosia) `i he `etau fe`ao mo tatali ki he `Otuá. `Oku mālie `a e hikihiki tō `a e fatu Saamé `o a`u ki he ongo veesi ko hotau Ki`i Ama. Na`á ne tangi mei he lolotó pea na`e `ikai ke lama kovi `a e `Otuá, kae fai hono fakahaofí mo hono fakamolemole`í. Pea a`u mai ki he ongo veesi `o e Ki`i Amá, `oku hangē ha lolo kuo lingi ki ha tahi hoú, `a e laumālie `o e nonga `oku tafe mei he tatali fie tatali. Kuo hu`i atu `a e hoha`a `o e angahalá, kae fetongi `aki `a e fiemālie kakato `o e nofo`aki tali ki he ‘Otuá. `Oku `ikai ko e tatali `oku tau anga ki ai `i he fononga faka`ahó – ko e tatali ia `oku hoha`a mo `ikai ke fa`a fie tatali, kae hoha`a ke fai mo a`u ki he me`a `oku tali ki aí. Ko e nofo`aki tali kia Sihová `oku `ikai ko ha tatali ki ha me`a, ka ko e tatali kia Sihova. Ko e laumālie `oku vilitaki ke fetaulaki mo Sihova, `o lahi ange `a `ene holi kia Atonaí, `i he holi `a e le`ó ki he maama `o e `ahó. Ko e fakapulipuli `o e mo`uí, ko `ete malava `o tatali kia Sihova he ‘e mahino ai kia kita `a e me`a na`e feinga `a ‘Isikeli ke fakamahino ki ‘Isilelí mo kitautolú – ko `etau mānavá, `etau mo`uí, ko e foaki `e he `Otuá.
Pea `oku tau tatali fie tatali ke `ilo `a e finangalo `o e `Otuá. Ko e Fa’ahita’u `o e Lēnití ko e taimi pe `o e matatali kia Sihova. Ka tau vakai ki he ngaahi faingata`a `okú ne `ātakai’i hotau kuongá, vakai ki he feliuliuaki `o e māmani ko `ení, `a hono ki`i koloa mo e hā pe mo mole hono ngaahi to`utangatá. Ko e lahi ange `a e faingata`á mo e kavenga fakaloto `oku tau fakafuá, ko e lahi ange ia `o e fiema`u ke tau matatali ki he `Otua – ke tau fe`ao tu`u ma`u pea mo e `Otuá. Mo’oni ‘a e talaloto ‘a e Punaké, “Ka ake ha mamahi Hangē ha vaitafe Pe Nonga hangē ha peau Ko Sīsū Kalaisi kuó ne ako’i au Keu fiemālie ma'u pe, Fiemālie, Fiemālie Ma'u pe.”
‘Ānau, Lotu mo e ‘Aukai: Sīsū ‘oku mau tatali, ‘I ho lalo va’é, ‘I he ‘amanaki lelei, Ke ke ‘afio mai. ‘Emeni.
“Tā ‘e toupili mai ‘a e lelei mo e ‘alo‘ofa ‘I hoku ngaahi ‘aho kotoa; Pea ko ‘eku nofo ‘i he fale ‘o Sihova ‘E fai pē ‘o lauikuonga.”
KO E SAAME 23:6 TMB
Tā ‘e toupili mai ‘a e lelei mo e ‘alo‘ofa ‘I hoku ngaahi ‘aho kotoa; Pea ko ‘eku nofo ‘i he fale ‘o Sihova ‘E fai pē ‘o lauikuonga.