30/08/2026
Merhaba že tretjič!
Še en teden je za nami, naše poslanstvo v Turčiji pa se je prevesilo v zadnjo tretjino. Tudi v tem tednu nam ni zmanjkalo dela, vročine in blagoslovov.
Florijan in Jošt sta se odpravila na župnijo, kjer smo bili v nedeljo, in se lotila čiščenja betona s tlakovcev. Istočasno smo v cerkvi sv. Polikarpa nadaljevali z obnovo vrat ter se lotili demontaže podbojev in dela kamnitega neogotskega oltarja. V tem času smo se morali posloviti od našega zvestega »hiltija«, ki je omagal zaradi vročine in Jankovega vztrajnega razbijanja tal.
Poleg omenjenega smo se pridno ukvarjali tudi z nekoliko manj umetniškimi opravili. Sredi največje vročine smo prelagali šoder in ugotovili, da je skoraj 40 stopinj ravno pravšnja temperatura za takšno delo.
Vmes smo seveda našli tudi čas za bolj sproščene stvari. V ponedeljek smo se s trajektom odpravili na drugo stran zaliva, kamor nas je Yilmaz (eden izmed delavcev) povabil na druženje ob pijači in turški glasbi. Prav posebno pa smo praznovali v četrtek, ko nas je z večerjo presenetil Janko, ki je praznoval rojstni dan. Še prej so gostitelji poskrbeli za slavnostno kosilo, sestre pa za odlično torto s svečkami za desetletja, sicer bi jih potrebovali preveč.
V tem tednu smo se za nekaj dni poslovili od Urha, ki je moral odpotovati nazaj v Slovenijo, ampak smo kar hitro spet zavihali rokave in nadaljevali z delom.
Poseben del tega tedna pa je predstavljala priprava na selitev na novo delovno lokacijo. S čisto polnim kombijem materiala in orodja smo se odpravili na posestvo blizu Efeza, kjer smo podrli staro kolibo, nato očistili teren in pripravili vse potrebno za novo. Zaenkrat smo postavili ogrodje, v naslednjih dneh pa nas čaka še montaža strehe in sten – očitno bomo poleg kamnosekov, tišlerjev in gradbenikov postali še pravi tesarji.
Najbolj naporen dan tega tedna, ali morda kar celotne odprave, je bila zagotovo sobota, ko smo delali od sedmih zjutraj vse do devete zvečer, v želji, da dokončamo omenjeni dvodnevni projekt. Ko je sonce zašlo, smo si pomagali kar z lučmi kombija. Pozno zvečer smo krenili nazaj proti Izmirju, kjer smo se ponovno srečali s p. Martinom in tudi z Urhom.
Danes pa je bil dan nekoliko drugačen. P. Martin nam je razkazal starodavno mesto Efez, Marijino hišo ter ostanke katedrale sv. Janeza, kjer se nahaja njegov grob. Po vseh dneh, preživetih s tlakovci, lopato, sekularjem in krampom, je bilo lepo za spremembo malo več gledati kot delati. In za osvežitev v poznem popoldnevu se je prav prilegel še skok v valovito Egejsko morje. Sploh se nismo pritoževali, da so bili pesek, sol in voda drugačni od tega, ki smo ga sicer okušali v potu in prahu bogato preživetega delovnega tedna.
Hvala vsem, ki nas spremljate z molitvijo in mislite na nas 🙏
