23/03/2026
NASTANEK IN RAST ŽUPNIJE ZREČE
V četrtek, 19. marca 2026, je v veroučni učilnica župnišča Zreče po večerni sveti maši potekala predstavitev nastanka in rasti župnije Zreče ob njenem častitljivem jubileju; 270-letnici. Pisne vire in zgodovino njenega nastanka nam je predstavila arhivska svetovalka Nadškofijskega urada Maribor, mag. Lilijana Urlep.
Ozemlje Zreč je prvotno spadalo pod konjiško pražupnijo in Oglejski patriarhat. Egidij je starodaven patronat, cerkev sv. Egidija je verjetno nastala pred letom 1251 ali celo okoli leta 1200. Umetnostni zgodovinar in akademik France Stele je postavil teorijo, za zametki cerkve segajo že v 12. stoletje.
Pomemben dejavnik v razvoju Zreč je predstavljal beneficij na gradu Jamnik, ki je deloval kot plemiška kaplanija. Ta cerkvena služba je gradu zagotavljala stalnega duhovnika, (beneficiata), ki ni bil odgovoren za celo vas ali župnijo, temveč prvenstveno za duhovno oskrbo grajske gospode in njenih uslužbencev. Iz virov 18. stoletja vemo, da je smel opraviti 35 maš letno.
Kot posebna ekspozitura, podružnica s kaplanom, se Zreče prvič omenjajo leta 1542, ekspozitura pa je verjetno nastala že prej, v srednjem veku. Iz deželnoknežjih vizitacij iz let 1544/45 izvemo, da je takratna konjiška pražupnija obsegala šest podružnic (med njimi je bila tudi zreška) ter še 11 ostalih cerkva. Župnija je štela okoli 1800 komunikantov – prejemnikov obhajila, kar skupaj z otroci pomeni približno 2400 takratnih prebivalcev na področju konjiške župnije v 16. stoletju.
V novem veku se kaže obstoj vikariata. Za nastanek vikariata, se v virih omenjajo letnice 1640, 1675 in 1688. Medtem ko ekspozitura predstavlja zametke župnije, vikariat pomeni višjo stopnjo avtonomije, čeprav so vezi z matično konjiško župnijo na področju financ in uprave še obstajale. Najstarejša matična knjiga, ki zajema območje Zreč in Sv. Kunigunde, sega v leto 1675. Njihovo vodenje dokazuje, da so Zreče že takrat imele status samostojne pastoralne enote, saj se v podružničnih cerkvah matičnih knjig ni vodilo. Leta 1688 je takratni konjiški nadžupnik Boštjan Glavinić de Glamoč zreški župniji podaril novo matično knjigo.
V 17. stoletju se je cerkev sv. Egidija povečala. Za obsežno prezidavo, povišanje in obokanje ladje ter dozidavo kora, je bil odgovoren Adam Kronabetvogl. Izjemno dobro ohranjen spomenik iz tega časa je krstni kamen iz leta 1643 (danes je v novi zreški cerkvi Vstalega Zveličarja), na katerem je v stari nemščini vklesan napis: "ADAM KRANABET VOGEL . HAT . LASSEN . MACHEN . DISSEN . TAVFSTAIN . GOTT VNND ALLEN HEILIGEN ZVEN 1643". V prevodu to pomeni: "Adam Kronabetvogl je dal izdelati ta krstni kamen v čast Bogu in vsem svetnikom leta 1643." Ker so se krstni kamni nahajali le v župnijskih ali njim sorodnih cerkvah s pravico do krščevanja, njihova prisotnost potrjuje obstoj ali zametke vikariata že v prvi polovici oziroma sredini 17. stoletja.
Leta 1751 je takratni papež ukinil oglejski patriarhat. Zreče so prešle pod goriško nadškofijo, ki jo je vodil nadškof Karel Michael Attems. Nadškof je večkrat vizitiral ozemlje celotne nadškofije. Zreče je obiskal 15. maja 1751, ko je v kraju naštel okoli 800 vernikov in julija istega leta uradno potrdil stalni vikariat z Jakobom Golobom kot prvim vikarjem. Ključen zgodovinski trenutek pa se je zgodil ob vizitaciji 12. avgusta 1756, ko se v uradnih vizitacijskih zapisnikih cerkev sv. Egidija prvič navaja kot župnijska cerkev, Zreče pa kot vikariatska župnija. Župnija je imela šest podružnic: sv. Nežo na Goliki, sv. Križ v Križevcu, sv. Martina na Zlakovi, sv. Pankracija na Jamniku, sv. Kunigundo v Gorenju ter sv. Jakoba na Resniku.
V času jožefinskih reform nastane samostojna pastoralna enota Sv. Kunigunda na Pohorju (s podružnico sv. Jakoba na Resniku). Od jožefinskih reform naprej imajo Zreče status samostojne župnije.
Dogodek sta organizirali župnija Zreče in Kolping družina Zreče.
