Župnija sveti Rupert v Slovenskih goricah

Župnija sveti Rupert v Slovenskih goricah Župnija sveti Rupert v Slovenskih goricah, Voličina

Dragi bratje in sestre!V prilikah minulih nedelj nas je Jezus učil o neizmerni Božji velikodušnosti. Za zgled nam je dal...
01/08/2026

Dragi bratje in sestre!
V prilikah minulih nedelj nas je Jezus učil o neizmerni Božji velikodušnosti. Za zgled nam je dal sejalca, ki z odprto roko seje vsepovsod, ne glede na podlago, z neomajnim upanjem v sad. Tudi mi naj ne skoparimo s sejanjem dobrote, ljubezni in spoštovanja. Ne obupujmo, če vskali le delček našega truda ali ko kdo v naše njive zaseje ljuljko – bodimo potrpežljivi in vztrajni. Četudi je naš delež skromen kot gorčično zrno, smemo zaupati, da bo zrasel v veliko drevo, pod katerim bodo mnogi našli svoj mir in moč za nadaljnjo pot.
Danes pa nas Jezus ob čudežu pomnožitve kruha vabi, da mu preprosto izročimo to, kar imamo. Bog od nas ne pričakuje, da sami rešimo ves svet. Pričakuje le, da mu z zaupanjem damo svojih »pet hlebov in dve ribi« – svoj skromen čas, prijazno besedo, potrpežljivost ali majhno dejanje dobrote. Kjer mi trčimo ob meje svojih zmožnosti, stopi vmes Njegov blagoslov, ki naše drobne darove pomnoži v obilje za mnoge.
Tako kot sveta Mati Terezija, ki ni začela z velikimi ustanovami, ampak z enim samim umirajočim človekom ob cesti. Kar je bila le kaplja v oceanu trpljenja, je Bog spremenil v reko usmiljenja.
Pa tudi sveti Janez Bosko ni imel bogastva, ampak odprto srce za mlade. Njegovih »pet hlebov« so bili vera, nasmeh in očetovska bližina, iz katerih je Bog ustvaril dom za tisoče.
Blaženi Anton Martin Slomšek prav tako ni razpolagal z veliko svetno močjo ali bogastvom, imel pa je vero in jasen pogled. Ko si je prizadeval za prenos škofijskega sedeža iz Šentandraža v Maribor, so mnogi menili, da je to nemogoče. A kar se je ljudem zdelo neuresničljivo, je Bog po njegovi vztrajnosti spremenil v blagoslov za ves naš narod.
Ne bojmo se torej pred Boga prinesti tega, kar imamo, pa naj bo še tako neznatno kot gorčično zrno. On bo iz naših drobnih dejanj ustvaril nekaj velikega.
Želim vam miren, radosten in blagoslovljen nov teden!
Franc Jožef Muršec
................
»Kako lahko med počitnicami okrepimo vero?« Papež odgovarja bralcu - https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2026-07/kako-lahko-med-pocitnicami-okrepimo-vero-papez-odgovarja-bral.html

OZNANILA OD 2. DO  16. AVGUSTA 2026
01/08/2026

OZNANILA OD 2. DO 16. AVGUSTA 2026

KAJ IMAJO SKUPNEGA PETELIN, PES, KLOPOTEC, ZVONOVI, ...Konec julija praznujemo god svetega apostola Jakoba (25. julij), ...
25/07/2026

KAJ IMAJO SKUPNEGA PETELIN, PES, KLOPOTEC, ZVONOVI, ...
Konec julija praznujemo god svetega apostola Jakoba (25. julij), prvega nebeškega znanilca jeseni. Stari pregovor pravi: »Sveti Jakob grozdje barva.« Po izročilu se na ta dan po naših goricah postavlja klopotec – tisti vinogradniški varuh, ki s svojim ritmičnim trkanjem varuje žlahtne jagode pred škorci, ki že radovedno krožijo okoli vinogradov.
Takoj naslednji dan goduje sveta Ana (26. julij), ki poletju že nekoliko odvzame njegovo največjo vročino. Zanjo pravijo: »Sveta Ana odpira vrata jeseni.«
Nato pride sveti Lovrenc (10. avgust). Takrat je grozdje že sladko, nevarnost za pridelek pa največja. Zato pregovor pravi: »Sveti Lovrenc grozdje sladka, klopotec pa škorcem pot zapira.« Med vinogradniki je znan tudi rek: »Sveti Lovrenc v hram pogleda, če bo kaj vina ali le kisa.«
Sredi avgusta obhajamo praznik Marijinega vnebovzetja, ki ga ljudje pogosto imenujejo Velika maša ali Velika šmarnica (15. avgust). To je pravi prelom poletja. Ljudje pravijo: »Velika maša grozdje obteži, od Velike do Male maše pa klopotec v goricah ne počiva.« V tem času klopotec dela s polno močjo – dan in noč, dokler piha veter.
In potem pridemo do Male maše (8. september), praznika Marijinega rojstva. Takrat je jesen že tu, trgatev pa pred vrati. Stari ljudje pravijo: »Mala maša –grozdje straši, klopotec pa k trgatvi vabi.« Ta stara rima nas opominja, da se ob Mali maši grozdje že »prestraši«, saj klopotec s svojim neumornim strašenjem še zadnjič odganja ptice, vinogradnik pa že pripravlja brente, prešo in vse potrebno za trgatev.
Vse to ima svoj ritem, svojo dušo in smisel. Ko človek posluša klopotec, ne sliši le lesenega mehanizma, ki ga poganja veter, ampak sliši stoletja izkušenj, dela in povezanosti človeka z zemljo.
In ko danes slišimo, da nekoga moti pritrkovanje klopotca po gričih, se upravičeno vprašamo: zakaj? Zakaj danes nekoga moti delo klopotca? Ne samo klopotca, temveč tudi lajanje psov, mukanje krav, jutranje petje petelina ali zvonjenje cerkvenih zvonov?
Če stvari pogledamo pobliže, gre tudi za psihološki pojav. Človek, ki živi ob železniški progi, sčasoma skoraj ne sliši več drvenja vlakov. Kdor stanuje ob prometni vpadnici ali avtocesti, komaj še zaznava (če sploh) hrumenje avtomobilov in tovornjakov. Zakaj?
Znanost in nevrologija pojasnjujeta, da imajo možgani sposobnost, da neprekinjene in ponavljajoče se dražljaje potisnejo v ozadje zavesti. Kar se pogosto ponavlja, postopoma preneha vzbujati pozornost. Zvok ostane, vendar ga človek skoraj ne zaznava več.
Motnje in zvoki so navzoči povsod – v mestu, na podeželju, ob prometnicah in celo v gorah. Popolne tišine v resničnem življenju skoraj ni. Razlika pa je v tem, da imajo zvoki podeželja drugačen značaj. So bolj naravni, ritmični in povezani z življenjem ljudi ter naravnimi cikli.
Ko se ljudje selijo iz hrupnih urbanih središč na podeželje ali v manjša tradicionalna naselja, pogosto pričakujejo okolje brez vsakršnih motenj. Toda ali sploh obstaja kraj na svetu brez zvokov in motilcev? Ne obstaja.
Prav tu se včasih pojavi usodna napaka: človek zamenja mesto za podeželje, v pričakovanju, da ne bo motilcev miru. Ampak podeželje ni muzej tišine, temveč prostor dela, življenja in skupnosti. Kdor pride na deželo, mora pričakovati, da bo kdaj zalajal pes, da bo ob nepravem času zapel petelin, da bo zadišalo po gnoju, da bo v zabrnel traktor, kosilnica ali da bo po dolini zadonel klopotec.
Prav tako mora pričakovati, da bo zazvonil zvon. Včasih bo vabil k molitvi, drugič oznanjal praznik, tretjič pa žalostno novico, da se je nekdo iz vasi preselil v večnost. Ti zvoki niso hrup. So del kulturnega spomina, identitete kraja in vsakdanjega ritma življenja.
Zato klopotca, petelinjega petja, lajanja psov ali zvonjenja zvonov ne moremo šteti kot moteče zvoke. To so zvočna sporočila prostora, v katerem živimo. Klopotec pripoveduje: »Tukaj zori pridelek, tukaj človek vlaga svoj trud.« Zvon opominja na čas, praznik ali slovo. Petelin oznanja rojstvo novega dne. Pes varuje gospodarja.
Dokler bodo po naših goricah peli klopotci, po dvoriščih kikirikali petelini in z zvonikov odmevali zvonovi, bo podeželje ostalo pristno. In prav v tej živosti je njegova največja vrednost, saj so nam prav ti zvoki najboljši terapevti, ki s svojo »melodijo« pomirjajo naša srca in uravnovešajo naše življenje.

OZNANILA OD 19. JULIJA DO 2. AVGUSTA 2026
18/07/2026

OZNANILA OD 19. JULIJA DO 2. AVGUSTA 2026

Spoštovani!Božja beseda nas danes spominja, da Bog ne deluje s hrupom in spektakularnimi prevrati, temveč v tišini – kak...
18/07/2026

Spoštovani!
Božja beseda nas danes spominja, da Bog ne deluje s hrupom in spektakularnimi prevrati, temveč v tišini – kakor droben ščepec kvasa, ki neopazno preobrazi celotno testo. Ta nebeški kvas je Kristus sam, ki želi vstopiti v tri merice našega bitja: v naše srce, dušo in um.
Vendar pa ta kvas ne deluje na silo. Potrebuje našo privolitev, da nas Božja ljubezen »premesi«. Ne bojmo se tega gnetenja, saj nas osvobaja trdote in ujetosti vase. Bog od nas ne zahteva, da z lastnim vriščem spremenimo ves svet; vabi nas le k zvestobi v vsakdanjih malenkostih. Naša tiha molitev, potrpežljivost in drobna, neopazna dejanja naklonjenosti so tisti delci, ki zmorejo zmehčati še tako trdo okolje. Dopustimo Kristusu, da nas preobrazi, da bomo tudi mi lahko postali dober, hranljiv in dišeč kruh za ljudi, ki so okoli nas lačni pristne ljubezni.
Želim vam blagoslovljen, miren in z navdihom napolnjen prihodnji teden. Naj vas v vseh dneh spremlja zavedanje, da so vaša skrita, a ljubeča dejanja neprecenljiv kvas za naš svet!
Franc Jožef Muršec
-------------------------------
Francoski škofje zaskrbljeni zaradi zakona o asistiranem samomoru – https://www.vaticannews.va/sl/svet/news/2026-07/francoski-skofje-zaskrbljeni-zaradi-zakona-o-asistiranem-samomor.html

V Castel Gandolfu razmišljajo o UI in prihodnosti miru - https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2026-07/v-castel-gandolfu-razmisljajo-o-ui-in-prihodnosti-miru.html

Katoliško karizmatično gibanje Prenove v Duhu vabi na duhovni seminar, ki ga bo vodil indijski katoliški duhovnik p. James Manjackal. Siminar bo potekal od petka, 21. avgusta, do nedelje, 23. avgusta 2026, v šotoru na velikem travniku na Kureščku. Več glej: https://www.youtube.com/watch?v=FXs8no8y4lw

Spoštovani!Ko se po prazniku apostolskih prvakov Petra in Pavla ter po letošnjih novomašnih posvečenjih vračamo v vsakda...
04/07/2026

Spoštovani!
Ko se po prazniku apostolskih prvakov Petra in Pavla ter po letošnjih novomašnih posvečenjih vračamo v vsakdan, nas realnost hitro strezni s spoznanjem, da je duhovnikov vedno manj. Naša župnija sicer živi v milostnem času; s hvaležnostjo se spominjamo lanske zlate maše p. Ernesta Benka in že pogledujemo proti letu 2030, ko bo svoj zlati jubilej mašništva obhajal p. Roman Tkavc. Sto let zvestobe in tisoče podarjenih svetih maš sta neprecenljiv dar za vse nas.
Pa vendar se ob teh častitljivih obletnicah ne moremo izogniti grenkemu vprašanju: kako to, da v zadnjih petdesetih letih iz naših družin in izmed naših klopi nismo izmolili niti enega samega novomašnika? Ali so naše molitve ob prvih četrtkih postale le mehansko ponavljanje obrazcev, namesto da bi naša srca resnično utripala in hrepenela za prihodnost vere v našem kraju?
Kje je naša gorečnost za duhovne poklice? Saj vemo, da duhovni poklici ne morejo vznikniti v puščavi nenehnega godrnjanja, kritiziranja in gledanja na duhovnike z očmi zahtevnih najemnikov, na kar nas opozarja apostol Pavel. Rastejo lahko le v rodovitni zemlji družinskega in župnijskega občestva, ki svoje pastirje spoštuje in jih ima rado.
Čudoviti praznični dogodki so sedaj za nami, pred nami pa je čas za zavzeto molitev in odgovorno, etično življenje. To je priložnost za resen premislek: kako vsak izmed nas osebno pomaga k rasti duhovnih, misijonskih in redovniških poklicev? In kakšen je naš odnos do tistih, ki so na Božji klic že odgovorili ter so danes poslani med nas?
Naj bodo prvi četrtki v mesecu binkoštna spodbuda, da stopimo pred Najsvetejše z gorečim srcem in molimo za stanovitnost in moč naših pastirjev, da ne bi omagali. Ne grenimo jim življenja, temveč v svojih domovih začnimo o duhovništvu govoriti s spoštovanjem. S tem bomo ustvarili prostor, kjer bodo mladi fantje in tudi dekleta iz naše srede slišali Božji klic, imeli pogum tvegati vse za Kristusa ter odgovorili: »Tukaj sem, Gospod, pošlji mene.«
Gospod nam obljublja, da bo z nami do konca sveta – na nas pa je, da prebudimo svojo molitev, odpremo srca in z dejanji podpremo tiste, ki nas bodo na Božjo pobudo vodili k Njemu.
Želim vam lep in blagoslovljen teden!
Franc Jožef Muršec

----------------------------
Papežev zadnji poziv Duhovniškemu bratstvu sv. Pija X.: Ne trgajte Kristusovega oblačila - https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2026-06/papezev-zadnji-poziv-duhovniskemu-bratstvu-sv-pija-x.html
Po 38 letih lefebvrovci ponovno povzročili razkol ¬¬- https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2026-07/po-38-letih-lefebvrovci-ponovno-povzrocili-razkol.html
Škofovska posvečenja lefebrovcev, odrejeno izobčenje – https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2026-07/skofovska-posvecenja-lefebrovcev-odrejeno-izobcenje.html
Sveti oče plavalcem: Tekmovalna doba mine, vrednote športa pa ostanejo - https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2026-06/sveti-oce-plavalcem-tekmovalna-doba-mine-vrednote-sporta-pa-os.html
p.s.
vsem romarjem, ki ste poromali k Mariji na Kurešček pošiljam skopinsko sliko:

OZNANILA OD 5. DO 19. JULIJA 2026
04/07/2026

OZNANILA OD 5. DO 19. JULIJA 2026

Ob prazniku Petra in Pavla
29/06/2026

Ob prazniku Petra in Pavla

OZNANILA OD 21. JUNIJA DO 5. JULIJA 2026
20/06/2026

OZNANILA OD 21. JUNIJA DO 5. JULIJA 2026

Address

Župnijski Urad Sv. Rupert V Slov. Goricah Sp. Voličina78 VOLIČINA
Spodnja Volicina
2232

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Župnija sveti Rupert v Slovenskih goricah posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Place Of Worship

Send a message to Župnija sveti Rupert v Slovenskih goricah:

Shortcuts

Share