20/08/2026
Bog vedno posluša…
V sredo, 19. 8. 2026, smo v oratorijski igrici videli, da se je Heidi naučila brati. Za nagrado je od Klarine babice v dar prejela ilustrirano Sveto Pismo. Heidi je Klari in njeni babici zaupala, da je Bog ne usliši in Ga zato ne želi nič več prositi, babica pa ji je odgovorila, da Bog vedno posluša ter da nas Jezus uči, da moramo prositi in nam bo dano, trkati in se nam bo odprlo ter iskati in bomo našli (Mt 7, 7). Bog nas morda ne usliši takoj, a potrebna je vztrajnost, na koncu pa nam bo dal, kar je najboljše za nas, morda še boljše od tistega, za kar smo prosili. Heidi, Klara in babica so tako skupaj sklenile, da bodo vsak dan vztrajale v molitvi, zato je Heidi pred spanjem še enkrat prosila Boga, da bi se končno vrnila na planino, potem pa je med hojo v spanju še kar ponavljala to prošnjo in takrat jo je slišal Klarin oče. Že prej ga je skrbelo Heidino vedno slabše vsesplošno zdravje, tako pa je končno odkril razlog za to – Heidi je očitno preveč pogrešala dom. Naslednje jutro jo je poslal nazaj na planino; Klara in Heidi sta se le stežka poslovili, a Klarin oče je obljubil, da bo Klara kdaj prišla obiskat Heidi.
Heidino prošnjo po vrnitvi domov je tako Gospod prek Klarinega očeta uslišal, saj je nenehno “trkala” na Božja vrata in ni odnehala. Zato je simbol dneva postalo trkalo, vrednota dneva pa pogovor z Bogom.
O tem smo se pogovarjali v katehezah, po njih pa so sledile delavnice, ki so vključevale rolanje, poslikavo kamenčkov, mešanje koktejlov, izdelavo trganke, spoznavanje malih živali in še mnogo drugih aktivnosti. Sledilo je okusno kosilo in prosti čas, potem pa naše najbolj zabave in najbolj mokre vodne igre! Tekmovali smo v podajanju vodnih balonov eden drugemu, spravljanju vode iz enega bazena v drugega, iskanju predmetov po travniku, medtem ko smo bili napadeni z vodnimi pištolami, vodnem poligonu, glavna atrakcija pa je seveda ponovno bila vodna drča; na vsaki postaji smo glede na uspešnost opravljanja naloge na kartonaste travnike pridno zbirali nalepke rožic.
Oratorijski dan smo zaključili popolnoma premočeni, a veseli in z zavedanjem, da nas Bog vedno posluša, ob pravem času pa nam gotovo nameni najboljšo rešitev.
