04/05/2026
2. maj 2026
9. PEŠ ROMANJE - IZ SMERI SLOVENSKA BISTRICA NA PTUJSKO GORO - za dobre družine in nove duhovne poklice
Ob lepem sončnem in toplem vremenu ki nam je bil od Gospoda podarjen, smo se pod geslom »ZA VSE SE ZAHVALJUJTE« podali na 9. peš romanje na Ptujsko Goro za dobre družine in za nove duhovne poklice.
Zbrali smo se v cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici, kjer nas je pozdravil g. župnik Jani Družovec. Z uvodno molitvijo in duhovno mislijo nas je notranje pripravil k razmišljanju o poklicanosti v življenju, kako Bog kliče vsakega posameznega po milosti krsta na pot, ki jo je že davno prej začrtal Gospod. Kajti vsak od nas, ne glede v kakšen stan, je poklican in ima neko poslanstvo, ki ga v teku življenja tam kjer je, izvrši.
Pričevanje o poklicanosti v družinsko življenje sta imela zakonca Andreja, ki je po poklicu učiteljica, in Simon Polc, ki je pripravnik na diakonat in pomaga v domači župnjiji. Poudarila sta, da je zanju v družini pomembno, da otrokom posredujeta vrednote, kot so srčnost, prijaznost, spoštovanje, poštenje, pa tudi verske vrednote in versko življenje: molitev in nedeljski obiski svete maše ter obhajanje praznikov.
Po pesmi »Mnogo poti«, smo se podali na skupno pot, ki nas je vodila v Črešnjevec.
Kot je Jezus poklical prve učence, tako se je predstavil bogoslovec Žiga. S svojim pričevanjem in pripovedjo, kako se je odločil, da bi postal duhovnik, je pritegnil marsikatero uho. Imel je običajno otroštvo. V nekem trenutku pa mu je od zunaj prišla misel, kaj če bi postal duhovnik. Sledilo je obdobje razmišljanja, bojev in razločevanja, nato se je le odločil za duhovniški poklic. Poudaril pa je tudi, da je sigurno k temu pripomogla vztrajna molitev njegove babice za duhovne poklice. Prosil nas je tudi za molitev, saj bo jeseni prejel diakonat. V zahvalo smo skupaj zmolili desetko rožnega venca.
Okrepčani z velikodušno pripravljeno toplo malico in s čajem na župnijskem dvorišču smo nadaljevali pot proti Sestržam. Tam smo bili sprejeti na kmetiji družine Križanec, ki nas je s svojo gostolubnostjo sprejela in pogostila v svoji veliki odprti garaži. Pri tej postaji, ki je bila osredotočena na posvečeno življenje, smo prisluhnili pričevanju šolske sestre Martine Štemberger. Z njenim preprostim pripovedovanjem o obisku verouka, ki se ji je zdel odveč in dolgočasen, ko bi lahko porabila prosti čas za kaj drugega, obisk maše, h kateri sploh ni marala hoditi in v pripravi na birmo, je komaj čakala, da se bo verska obveznost zaključila je posebno fascinirala in pritegnila otroke in mlade. A še posebej s tem, kako je po Mariji že v mladosti začutila tudi Božji dotik.
S pesmijo »Poklonim se, vse izročim« smo skupaj stopili na pot proti cilju na Ptujsko Goro, kamor smo prispeli tik pred začetkom svete maše.
Na dolgi peš poti so vsakega na svoj način bogatila nova poznanstva in spoznanja, pogovori, prepletala se je skupna in osebna molitev, tišina in občudovanje Božjega stvarstva.
s. Andrea Starz