05/04/2026
VELIKONOČNO PISMO
vladike Milana Stipića, križevškega škofa
na Veliko noč 2026.
Križevci, 26. marec 2026
Dragi bratje duhovniki, diakoni, častitljivi redovniki in redovnice, menihi in nune, ljubljeni verniki naše križevške eparhije!
»Kristus je vstal od mrtvih, s smrtjo je uničil smrt in tistim v grobovih je dal življenje!«
S tem zmagovitim troparjem, ki bo te dni odmeval v naši stolni cerkvi v Križevcih, naši konkatedralni cerkvi v Zagrebu in vsaki župnijski skupnosti od Slovenije preko vse Hrvaške in Bosne in Hercegovine, svetu oznanjamo največjo resnico zgodovine: Kristus je vstal! Tema groba se je umaknila pred Lučjo, ki ne pozna zahoda.
V »svetli noči«, kot naši cerkveni očetje imenujejo Veliko noč, se ne moremo izogniti spominu na nesmrtne besede svetega Janeza Zlatoustega iz njegove znane velikonočne homilije: »Nihče naj ne žaluje za svojim uboštvom, kajti prikazalo se je vesoljno kraljestvo. Nihče naj ne žaluje za svojimi grehi, kajti iz groba je zasijalo odpuščanje. Nihče naj se ne boji smrti, kajti smrt Odrešenika nas je osvobodila!« Zlatousti nas spominja, da pasha ni le spomin na zgodovinski dogodek, ampak resničnost, ki se dogaja zdaj. Praznik vere je pripravljen za vse – tako za tiste, ki so se postili, kot za tiste, ki so oklevali, saj je naš Bog Bog ponovnih priložnosti, Bog, ki »zadnje sprejme kot prve« in ki se »veseli dejanja in hvali namen«.
Medtem ko pojemo vesele pesmi zmage, naše oči niso zaprte za trpljenje sveta. Gledamo proti vzhodu Evrope, zlasti proti naši sestrski državi Ukrajini, ki že več kot štiri leta trpi zaradi strašne agresije, proti Sveti deželi in zlasti Iranu, kjer umira veliko nedolžnih ljudi. Vojne, ekonomske negotovosti in moralna tavanja sodobnega človeka ustvarjajo iluzijo, da je grobni kamen še vedno na svojem mestu, nepremičen in težak.
Papež Frančišek je v eni od svojih velikonočnih poslanic dejal: »Kristusovo vstajenje ni neka tolažba iz preteklosti, temveč sila, ki je prodrla v svet. Kjer se zdi, da je vse mrtvo, se povsod na novo pojavijo semena vstajenja. To je neprekosljiva moč.« Papež nas poziva, naj ne bomo »pogrebni kristjani«, temveč tisti, ki v ruševinah sveta vidijo gradnjo Kristusovega Božjega kraljestva. Kriza, v kateri se nahaja sodobna družba, ni le materialna, ampak tudi globoko duhovna. Vendar pa prav v temi najsvetleje sije velikonočna sveča. Naša eparhija, ki je skozi svojo zgodovino pogosto krvavela in nosila težke križe migracij in preganjanja, najbolje ve, da po vsakem velikem petku neizogibno pride zarja vstajenja. Pripravljamo se na naslednje leto 2027 – naše jubilejno leto, ko bomo praznovali dvesto petdeseto obletnico ustanovitve naše križevaške eparhije.«
Ta jubilej ni le spomin na veliko število let, temveč je pričevanje dolgoletnega pričevanja vere v Kristusa, v duhu naše bizantinske liturgične in duhovne dediščine.
Kot vaš pastir je moje srce danes še posebej z vami, dragi verniki, in z vašimi družinami, pa tudi z duhovniki, diakoni in njihovimi družinami. Družina je naša »domača Cerkev«. Vidim vaše težave – skrb staršev za vzgojo otrok v veri, strahove mladih za prihodnost, osamljenost naših ostarelih in bolnih. Velikonočna liturgija nam pravi: »Očistimo svoja čustva in videli bomo Kristusa, ki sije z nedostopno lučjo vstajenja.« Pozivam vas, dragi bratje in sestre: očistite svoja srca z odpuščanjem. Naj v vaših domovih preneha vsaka grenka beseda, naj ugasne vsak prepir. Bodite drug drugemu »evangelisti« novega življenja v Kristusu. Naj vaša miza ne bo le prostor za uživanje hrane, ampak prostor srečanja z vstalim Kristusom, ki je prisoten povsod, kjer sta dva ali trije zbrani v njegovem imenu.
Še posebej želim spodbuditi naše duhovnike, naj bodo blizu ljudem, naj bodo pastirji, ki dišijo po svoji čredi in v vsak dom prinašajo tolažbo Vstalega. Naša eparhija, čeprav majhna po številu, je velika v moči vere in bogastvu tradicije, ki smo jo poklicani ohranjati.
Velika noč je praznik prehoda – iz suženjstva v svobodo, iz sovraštva v ljubezen, o čemer pojemo v velikonočnih hvalnicah: »Dan vstajenja je tu, razsvetlimo se s praznovanjem in se objemimo. Recimo: 'Bratje!' in tistim, ki nas sovražijo, odpustimo vse z vstajenjem!« To je bistvo krščanstva: sposobnost, da drugega, tudi tistega, ki nas je prizadel, imenujemo brat. Brez odpuščanja ostaneta naš post in naše molitve prazna. Vstali Kristus nam podarja mir, ki ga svet ne more dati – izkoristimo ta dar.
Ljubljeni bratje in sestre, naj luč Kristusovega vstajenja razsvetli vsak kotiček vašega življenja. Naj veselje Velike noči prežene vsak strah iz vaših src. Naj bolni občutijo ozdravljenje, žalostni tolažbo in osamljeni toplino bratske ljubezni. Naj vas na vaši življenjski poti spremljajo molitve Presvete Bogorodice, Svetih treh hierarhov, zavetnikov naše škofije, svetega Šarbela in vseh naših svetih zavetnikov.
Njegovi prevzvišenosti upokojenemu škofu Nikoli, vsem našim duhovnikom, diakonom, menihom in redovnicam, bogoslovcem in vsem vam, dragi bratje in sestre, verniki naše škofije, vašim družinam, še posebej bolnim in nemočnim, našim mladim in otrokom, iz dna srca čestitam ob tem veselem prazniku Velike noči – Gospodovi pashi in vas vse pozdravljam iz dna srca z najbolj radostnim pozdravom:
KRISTUS JE VSTAL! – ZARES JE VSTAL!
Vladika Milan Stipić
Križevški škof.
