26/07/2026
Besede voditeljice župnijskega pastoralnega sveta ge. Jasmine Breznik ob današnje slovesu:
Spoštovani gospod župnik.
Danes je poseben dan. Dan, ko se z globoko hvaležnostjo oziramo na skupno prehojeno pot.
Pred 11 leti ste začeli služenje v naši župniji kot duhovni pomočnik. Vaše službovanje je sprva potekalo med vikendi, prazniki in počitnicami. Tako so se med nami počasi vzpostavljale vezi sodelovanja in povezovanja. Pred 7 leti pa ste prevzeli službo župnika župnije. Vaše odločitve smo bili zelo veseli. Ob vašem sprejemu sem vam, ob koncu svojega nagovora, izrekla besede:
»Želimo si, da bi z veseljem vodili našo župnijo, želimo si, da bi se med nami tako dobro počutili, da ostanete tukaj dlje kot leto ali dve.«
In vaše veselje do vodenja naše župnije in počutje med nami se je množilo. In ostali ste 7 let. Danes po vseh letih, naših skupnih poti pa prihaja nov čas, čas, ko smo na razpotju in gremo naprej vsak po svoji poti.
Marsikdo se v teh dneh sprašuje: zakaj je moral priti ta trenutek prav zdaj? Zakaj sedaj, ko smo sredi velikih projektov? Naša vera nas uči, da so naša življenja del Božjega načrta in tudi ta trenutek je del Božjega načrta.
V vseh nas se prepletajo različna čustva. V srcu nosimo žalost, občutimo pa tudi veliko hvaležnost za vse, kar smo skupaj doživeli. Iskreno se pa tudi veselimo z vami, ker se vam izpolnjuje dolgoletna želja in kot ste mi dejali predvsem odgovornost, po vrnitvi v domačo, soboško, škofijo.
Gospod župnik, dragocena je duhovna sled, ki ste jo v vseh teh letih skrbno in predano ustvarjali med nami. Pri svetih mašah ste nas povezovali v živo in dejavno občestvo. S pridigami ste nam približevali Božjo besedo, nas spodbujali k razmišljanju ter nam pomagali iskati odgovore na vprašanja vsakdanjega življenja. Vaše besede so nas včasih opogumljale in tolažile, drugič postavljale pred izzive, vselej pa nas usmerjale k veri, upanju in ljubezni.
Še posebej toplo se bomo spominjali trenutkov, ko ste med pridigo stopili med nas, nas nagovorili od blizu in povabili k sodelovanju. Čeprav smo bili v odzivih včasih nekoliko zadržani in vam morda nismo vedno vrnili toliko besed, kot ste jih pričakovali, smo čutili vašo iskreno željo, da bi nas povezali, vključili in spodbudili. S svojo neposrednostjo ste nam pokazali, da Cerkev nismo le poslušalci, temveč njeni dejavni člani.
Spremljali ste nas tudi v najbolj svetih in osebnih trenutkih našega življenja. Z nami ste delili veselje ob sv. krstih in porokah, otroke in mlade pripravljali na prvo sveto obhajilo in birmo, bolnim ter ostarelim prinašali bližino in tolažbo. Ob izgubi naših dragih ste molili z nami, nam stali ob strani ter nam pomagali ohranjati vero in upanje v večno življenje.
Poleg skrbi za duhovno rast naše skupnosti ste znali prepoznati tudi odgovornost do bogate kulturne in sakralne dediščine, ki nam je bila zaupana. Obnovljena sta bila oltar sv. Sebastjana in Sebastjanova kapela, posvečena sta bila novi daritveni oltar in ambon, urejeni so bili električna napeljava v cerkvi, stranska vrata ter odvodnjavanje in tlaki na vzhodni strani cerkve. Prenovljena je tudi kurilnica z novo pečjo, postavljena sončna elektrarna, pravkar pa se je zaključila še zahtevna obnova ostrešja in strehe naše župnijske cerkve.
Posebno mesto v zgodovini naše župnije pa bo zagotovo ostalo zapisano letu, ko so v Lenart prvič prispele relikvije našega zavetnika, svetega Lenarta. To ni bil le slovesen dogodek, ampak zgodovinski trenutek za našo župnijo, naše mesto in vso Slovenijo. Z vašo prizadevnostjo ste okrepili povezanost z mestom Saint-Léonard-de-Noblat v Franciji ter odprli nova vrata sodelovanja med kraji in župnijami, ki nosijo ime našega zavetnika.
Z odprtostjo ste povezovali župnijo tudi z lokalno skupnostjo ter spodbujali sodelovanje z občino, društvi in drugimi organizacijami. Tako ste pomagali graditi mostove med ljudmi in utrjevali zavest, da lahko s skupnimi močmi za naš kraj naredimo veliko dobrega.
Tuje vam ni bilo niti fizično delo. Z veseljem in brez pomislekov ste poprijeli za vsako opravilo – v župnišču, cerkvi, gozdu in povsod, kjer je bilo treba.
S svojo preprostostjo, dostopnostjo, iskrenostjo in človeško toplino ste med nami pustili globoko sled. Hvaležni smo za odprta vrata župnišča, še bolj pa za vašo odprto srce in odprtost do ljudi. Vedno znova ste si vzeli čas, nam prisluhnili ter ponudili spodbudno besedo, nasvet ali konkretno pomoč. Hvaležni pa smo tudi za ves čas, ki ste nam ga namenili, za vašo predanost, potrpežljivost, vso povezovanje in trdno vero, s katero ste bogatili našo župnijo.
Naj vas pri novem poslanstvu spremljata Božji blagoslov in Marijino varstvo. Naj vam Gospod obilno povrne vse dobro, ki ste ga storili med nami, ter vam podari zdravje, notranji mir, pogum in veselje za vse, kar vas še čaka.
Iskrena hvala, gospod župnik. Bog vas blagoslovi in naj bo srečna vaša nova pot. Verjememo pa, da to ni dokončno slovo. Verjamemo, da se bodo naše poti še velikokrat srečale in da se boste med nas, Lenartčane, tudi radi vračali.
Bog vas živi!
Še mala pozornost za popotnico.
Ocenjujemo, da vas na novo pot pošiljamo duhovno dovolj okrepljenega, zato se za darilo v tej smeri nismo odločili.
Ker ste po duši tudi športnik, in ta del ste zadnje čase zanemarjali, in ker imate v novi službi tudi nogometno igrišče smo ocenili, da vas primerno opremimo za ta del službovanja.
In tako vam podarjamo, nogometno žogo, ki si jo bomo še malo izposodili, ker bi se radi nanjo podpisali. In vabljeni vsi, da se na druženju podpišete. Podarjamo pa vam tudi nogometni dres, to je dres Slovenske nogometne reprezentance, z številko 11. Številka 11 je simbolika delovanja v naši župniji. In seveda z imenom, da se ve, komu služi in to je Pučko.
