15/06/2026
Poletje je čas potovanj. Čas, ko zapiramo vrata vsakdanjega ritma,
pakiramo kovčke, iščemo nove kraje, vonje in razglede. Dopust nas odveže urnikov, pravil in obveznosti. Želimo si lahkotnosti, svobode in počitka. In prav v tem vrvežu lahko spregledamo, da vera ni nekaj, kar pustimo doma, ampak spremljevalka, ki nas vabi k pozornosti in hvaležnosti.
Poleti se resnično življenje odvija v vrvežu, vročini in ozkih ulicah.
Toda ravno v tem je prostor za našo pozornost. Ko hodimo po novih krajih, raziskujemo ulice in trge, srečujemo različne ljudi in zgodbe, lahko začutimo Božjo prisotnost v drobnih trenutkih: v smehu otrok, v prijaznem pogledu, v tihem trenutku, ko se ustavimo in opazujemo svet okoli sebe.
Bog je z nami v resničnem svetu – v srečanjih, v hrupu, v vsakdanjih
trenutkih. Naši dopusti in poti so lahko majhne priložnosti, da to spoznamo. Da se ustavimo, vdihnemo, opazimo in smo hvaležni. Da občutimo, da je življenje polno, bogato in vredno vsakega trenutka, tudi med gnečo in vrvežem.
Poletje nas vabi, da se vero učimo živeti tudi v pogovoru z družino,
ob opazovanju sveta, med sprehodi po ulicah, na trgu, med vonji in barvami. Čeprav se morda zdi, da smo daleč od ustaljenega cerkvenega življenja, je Bog lahko navzoč tudi v vsakem koraku, ki ga naredimo, v vsakem pogledu, ki ga namenimo bližnjemu.
Poletna resničnost nas opominja, da Bog ni oddaljen od našega življenja, niti ko smo na poti. Poletje ni odmik in oddih od vere, ampak priložnost zanjo. Vzemimo jo s seboj, kamorkoli gremo, in jo prepoznajmo v vsakem trenutku, ki diši po življenju, kjerkoli smo. Vendar naj to ne bo izgovor, da se izognemo nedeljski sveti maši, ki se je lahko udeležimo z nekaj načrtovanja in prilagoditve, kjer koli že smo. (Iz mesečnih oznanil: https://ckvwwlbzjuflrmekglvl.supabase.co/storage/v1/object/public/zk-page-images/static/2026_at._7.pdf)
