https://www.facebook.com/815892251597689/

Župnija Kovor, Praproše 2, Kovor (2026)

24/05/2026

► OZNANILA
➢ 31. maja bo sklep šmarnic in veroukarji bodo dobili spričevala.
➢ KD Sv. Janeza Krstnika Kovor vas vabi v petek, 28. maja, ob 19.30 uri, po
sv. maši na praznovanje 30 letnice našega društva. Nastopili bodo ženska
vokalna skupina Kresnice, mešani pevski zbor Kres, plesna skupina Country
ritem in dramska skupina Avantura. Po zaključku koncerta, pa vas vabimo na
skupno druženje s pogostitvijo. Lepo vabljeni, lepo nam bo.

MOLITEV K SVETEMU DUH

Pridi, Sveti Duh! Razsvêtli moj razum, da bom spoznal tvoje zapovedi.
Okrêpi mi srce zoper sovražnikove zvijače, vžgi mojo voljo. Slišal sem tvoj glas in
nočem se zakrkniti ter se upirati z besedami: kasneje, jutri. Zdaj! Naj se ne zgodi,
da jutrišnjega dne zame ne bi bilo. O, Duh resnice in modrosti, Duh umnosti in
svéta, Duh radosti in miru! Hočem, kar hočeš; hočem, ker hočeš; hočem, kakor
hočeš; hočem, kadar hočeš.

Sv. Jožefmarija Escriva

»Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda.« (Jn 20, 20b)

BINKOŠTI

Aleluja. Pridi, Sveti Duh! Napolni srca svojih vernih
in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni! Aleluja.

Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju.
Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil
vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni
plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili
napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim
je Duh dajal izgovarjati.
Binkoštni dan je priložnost, da se poglobimo v Božje delovanje skozi
zgodovino odrešenja. Judje so ga najprej praznovali kot praznik žetve. To je bil
praznik veselja in hvaležnosti, ker so pobrali prve klase in jih povezali v snope.
Preskrbljeni bodo. Ne bo lakote. Zato so praznovali in se zahvaljevali Bogu za
blagoslov. Po izhodu iz Egipta je njihovo praznovanje dobilo novo vsebino.
Binkošti so obhajali petdeset dni po prazniku velike noči, ko jim je Bog pokazal
svojo zvestobo, ker jih je rešil sužnosti. Po petdesetih dneh so prispeli pod goro
Sinaj, kjer jim je po Mojzesu izročil dve kamniti tabli, na katerih je bila zapisana
Postava. Ob Postavi so se Izraelci prepoznali kot narod.
Za kristjane so binkošti rojstni dan Cerkve. Zelo lepa razlaga dogodkov, ki
jih opisuje sv. Luka v odlomku, ki ga vsi dobro poznamo, pravi, da je bila postava,
ki so jo Izraelci prejeli pod goro Sinaj, zapisana na kamen, ostajala je zunaj njih.
Poznali so jo, ni pa jih spreminjala od znotraj.
Ko pa je Jezus na binkoštni praznik uresničil svojo obljubo in poslal Svetega
Duha, je spremenil srca učencev. Izpolnile so se besede preroka Ezekiela: »Dam
vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz
vašega telesa in vam dam meseno srce.«
In to se je zgodilo na binkoštni dan. Bog je po daru Duha spremenil srca
učencev. Tisti, ki so bili prej prestrašeno zaprti v dvorani zadnje večerje, so zdaj
stopili pred ljudi ter preprosto in pogumno spregovorili o Jezusu. Napotili so se do
skrajnih mej zemlje. Ne zemljepisno. Ta skrajnost je bila zvestoba vse do daritve
življenja. Umirali so kot mučenci za Jezusa, za evangelij.
Zato danes prosimo za binkoštni vihar. Naj bo silovit, da bo razpihal vso
meglo, zmedo in izgubljenost, ki jo neprestano ponujajo babilonske ideologije,
zaradi katerih se ljudje izgubljajo in ne razumejo drug drugega - pravzaprav niti
sami sebe ne.
Naj pride nad nas binkoštni ogenj, nad vsakogar posebej, da bo v ta požar
razčlovečenja, ki ga širijo različne teorije o evtanaziji, o spolu in še toliko drugega,
zaradi česar nas vedno bolj zebe, prižgal luč pravega Sonca, ki naj ogreje našo
zvestobo in pripravljenost pričevati za Gospoda Jezusa. Pridi, Sveti Duh, in
prenovi obličje zemlje. Čas Cerkve je čas spoznavanja in poveličevanja Boga v
medsebojni edinosti.

( iz knjige Virus Božje besede, nadškof msgr. Stanislav Zore OFM )

11/05/2026

► OZNANILA
➢ V maju so vse sv. maše med tednom zvečer ob 19. uri v župnijski cerkvi.

Vabljeni k šmarnični pobožnosti.

MOLITEV K DEVICI MARIJI
( zahvala po sv. maši )

O Marija, presveta Devica in Mati, glej, prejel sem tvojega preljubega Sina,
ki si ga v svojem brezmadežnem telesu spočela, rodila, dojila in z najslajšimi
objemi k sebi privijala.
Glej, njega, ki te je pogled nanj razveseljeval in z vso srečo napolnjeval,
njega samega ti ponižno in ljubeče predstavljam in darujem, da ga s svojimi
rokami objameš, s svojim srcem ljubiš ter daruješ presveti Trojici v najvišje
počeščenje, v svojo lastno čast in slavo in za moje ter vsega sveta potrebe.
Prosim te torej, predobrotljiva Mati, izprosi mi odpuščanje vseh mojih
grehov, obilno milost, da mu bom odslej zvesteje služil ter končno dosegel
poslednjo milost, da ga bom mogel s teboj slaviti na vse veke vekov. Amen.
( internetna stran Opus Dei )

Aleluja. Če me kdo ljubi, se bo dŕžal moje besede, govorí
Gospod, moj Oče ga bo ljubil in prišla bova k njemu. Aleluja.

6. VELIKONOČNA NEDELJA

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Če me ljubite, boste
spolnjevali moje zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo
drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga
svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja
pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam.«
Jezus se še vedno poslavlja od učencev. Ti začenjajo spoznavati, da
odhaja. Žalostni so in se sprašujejo, kako bodo ostali združeni in kako ga bodo
ljubili, če odhaja. Jezus jim obljubi, da jih ne bo zapustil sirot, brez varstva in
vodstva. Prosil bo Očeta, ki jim bo dal drugega Tolažnika, ki bo ostal pri njih
vekomaj. Sprejmejo pa ga lahko samo tisti, ki spolnjujejo Jezusove zapovedi. Svet
pa ga ne more sprejeti. Kdo je ta svet? Ne gre za ljudi, marveč za tisti del
človekovega srca, vsakega človekovega srca, v katerem vladajo tema, greh smrt;
kjer se skrivajo sovraštva, poželenja, neurejene strasti ... Tam je navzoč svet s
svojim duhom, ki nasprotuje Kristusovemu Duhu.
Kristusov Duh ima dve imeni: Tolažnik in Duh resnice. Tolažnik ni dober
prevod grškega parakletos. Ta beseda je vzeta iz sodnega jezika in označuje
tistega, ki je poklican zraven. V starem svetu niso poznali odvetnikov. Vsak se je
moral braniti sam in pripeljati priče, ki bi zavrnile obtožbe. Včasih pa se je zgodilo,
da komu, čeprav je bil nedolžen, tega ni uspelo dokazati. V takem primeru se je
lahko zgodilo; da je bil med ljudmi kdo, ki je pred vsemi veljal za neoporečnega:
če je ta človek vstal in se brez vsake besede postavil ob obtoženca, je to veljalo kot
oprostitev. Tega zagovornika so imenovali parakletos.
Jezus nam obljublja drugega zagovornika. Prvi je namreč Jezus sam. Ne da
bi nas branil pred Očetovo jezo zaradi naših grehov, ampak da bi nas branil pred
našim obtoževalcem, ki nas noč in dan obtožuje pred našim Bogom, in to je naš
nasprotnik, naš greh. Sovražnik je greh in Jezus ve, kako ga ovreči, kako ga
onesposobiti.
Duh resnice pa najprej poskrbi za to, da se Jezusovo sporočilo, ki je
namenjeno vsem ljudem, pri posredovanju ne pokvari, ne spridi. Sami vemo, kako
hitro se lahko spremeni novica, ki se prenaša od ust do ust. Postane nekaj drugega.
Z Jezusovim sporočilom ne sme biti tako. Do konca sveta mora ostati
nepotvorjeno.
Močno potrebujemo Zagovornika, ki stoji ob nas ter jemlje besedo grehu in
vsemu drugemu, kar nas obtožuje, pa tudi Duha resnice, da bomo oznanilo
evangelija, ki smo ga sprejeli, nepotvorjeno živeli in podajali naprej, najprej
svojim otrokom in vnukom. Pridi, Sveti Duh, prenovi nas in prenovi obličje
zemlje.

( iz knjige Virus Božje besede, nadškof msgr. Stanislav Zore OFM )

»Kdor ima moje zapovedi in se jih drži,

ta me ljubi.« (Jn 14,21)

04/05/2026

► OZNANILA
➢ V maju bodo vse sv. maše med tednom zvečer ob 19. uri v župnijski cerkvi.

Vabljeni k šmarnični pobožnosti.

5. VELIKONOČNA NEDELJA

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vaše srce naj se ne
vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je
veliko bivališč. Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in
vas vzel k sebi. In pot, kamor grem, poznate. « Tomaž mu je rekel:
»Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?« Jezus mu je
dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače
kot po meni.« Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo
dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo
opravljal, ker grem jaz k Očetu.«
Današnji evangeljski odlomek je del prvega od treh Jezusovih poslovilnih
govorov pri zadnji večerji, potem ko je Juda odšel v noč izdajstva. Tako jih
imenujemo zato, ker se zdi, da Jezus v njih spregovori o svoji poslednji volji pred
trpljenjem in smrtjo.
Pri maši jih beremo v času po veliki noči zato, ker se oporoka odpre šele po
smrti oporočitelja. Tako tudi besede, ki jih je Jezus povedal med zadnjo večerjo,
niso bile pridržane apostolom, ki so bili zbrani v dvorani zadnje večerje, ampak so
namenjene učencem vseh časov.
Jezus nam spregovori o Očetovi hiši in mnogih bivališčih, ki so v njej. O
tem govori kot o nečem dobro znanem. O tem jim je že velikokrat govoril. Tomaž
v imenu vseh prizna, da ne ve, kam gre Jezus, in da tudi poti ne pozna.
Jaz sem pot in resnica in življenje. Morda bi bilo apostolom bolj všeč, če bi
jim Jezus predstavil kakšno drugačno pot. Tudi če bi bila zahtevna, če bi od njih
terjala določen napor. Ampak ne, nič podobnega. Pri Jezusu ne gre nikoli za
teoretiziranje, premetavanje in premlevanje zamisli, za iskanje »pametnejših
rešitev«. Pri Jezusu gre za odnose, za konkretno srečevanje. Zato: »Jaz sem pot in
resnica in življenje.« Ko hodimo v njem, pridemo v Očetovo hišo z mnogimi
bivališči. Ne gre za Očetovo hišo v večnosti. Ko hodimo v Jezusu, pridemo v
krščansko skupnost in v tej skupnosti je veliko prostorov, kar pomeni veliko služb,
veliko nalog, ki jih je treba opraviti. Jezus kot pot nas namreč uvaja v služenje.
Zato je tudi beseda o tem, da bodo tisti, ki bodo verovali vanj, tudi sami opravljali
dela, kakršna je opravljal on. In takoj nam pridejo na misel čudeži in naša nemoč.
Ampak Jezus je čudeže delal izjemoma, redno pa je odpiral srce za bolne,
izključene, odrinjene iz družbe ... Redno je na različne načine umival noge. Koliko
takih del služenja bližnjemu je v našem življenju, glede na to, da pravimo, da
verujemo vanj? Je glede na naša dela on resnično naša pot? Morda pa bomo morali
prositi za močnejšo vero?

( iz knjige Virus Božje besede, nadškof msgr. Stanislav Zore OFM )
»Vaše srce naj se ne vznemirja.

Verujete v Boga, tudi vame verujte!« (Jn 14,1)

TVOJA DOBROTA, GOSPOD, NAJ BO NAD NAMI

Vriskajte, pravični, v Gospodu,
iskrenim se spodobi, da ga hvalijo;
zahvaljujte se Gospodu s citrami,
na harfo desetih strun mu igrajte.
Zakaj Gospodova beseda je prava,
vse njegovo delo je v zvestobi;
ljubi pravičnost in pravico,
zemlja je polna Gospodove dobrote.
Glej, Gospodovo oko je uprto vanje, ki se ga bojijo,
vanje, ki pričakujejo njegovo dobroto,
Gospod rešuje smrti njihovo dušo
in jih preživlja v lakoti.

Ps 33,1-2.4-5.18-19
Aleluja. Jaz sem pot, resnica in življenje, govorí Gospod,
nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Aleluja.

28/04/2026

► OZNANILA
➢ V petek, 1. 5. bo praznik sv. Jožefa delavca in začetek šmarnične
pobožnosti. V maju bodo vse sv. maše med tednom zvečer ob 19. uri v
župnijski cerkvi.

4. VELIKONOČNA NEDELJA

Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne vstopi v ovčjo stajo skozi
vrata, ampak se splazi vanjo drugod, je tat in ropar. Kdo, pa pride skozi
vrata, je pastir ovac. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce
gredo za njim, ker poznajo njegov glas.
Četrta velikonočna nedelja je nedelja Dobrega pastirja. Katoliška cerkev
na to nedeljo končuje teden molitve za duhovne poklice in njihovo stanovitnost ter
svetost. Jezus je uporabil podobo, ki je bila ljudem dobro znana, zato so hitro
razumeli sporočilo. Mi imamo z razumevanjem te po dobe več težav. Ovčja staja je
bila ograda, obdana s kamnitimi zidovi, na katere so naložili šope trnja ali pa so
pustili zrasti robido, da ovce ne bi šle ven in tatovi ne bi prišli noter. Tisti, ki je
ponoči varoval ovce v staji, se je oborožil z gorjačo, se postavil k vhodu v stajo, ki
ni imela vrat, počepnil in v tem položaju zaprl vhod - sam je postal vrata.
Tako je Jezus postal vrata. Samega sebe, svoje telo, svoje življenje je
zastavil za nas, za naše življenje. Za ceno križa, za ceno prelite krvi in smrti je
zaprl dostop do nas tistim, ki ne prihajajo k nam iz skrbi in ljubezni, ampak iščejo
svojo korist. In prinašajo smrt. Jezus pa je prišel, pravi, da bi imeli življenj(' in ga
imeli v obilju.
Ob teh besedah pomislimo, kje ali kaj je tisto obilje, ki ga je obljubil Jezus.
In se hitro ujamemo v past, v katero človeštvo pada že od začetka. Očem, mislim
in srcu se začnejo ponujali sadeži, ki so dobri za jed, mikavni za oči in vredni
poželenja. Strmimo vanje in začnemo verjeti, da je obilje življenja v tem, (la
stegneš roko in vzameš ta sad. Adam in Eva sta storila tako i n spoznala, da sta
naga.
Tudi mi se velikokrat damo prepričati, da je obilje življenja v izpolnitvi vseh
želja, ki nam jih ponuja okolje. Hlastamo za njimi in verjamemo, da nas od
izpolnitve loči samo še korak. In ostajamo nepotešeni, opeharjeni in kdaj celo z
občutkom, da nas je Jezus prevaral. Ne smemo pozabiti, da Jezus izrecno poudari,
da njegovi poznajo njegov glas in hodijo za njim. Spomnim se gospe, ki je
povedala, da po drugi vojni niso prepoznali glasu, ki se je začel širiti po deželi. To
ni bil glas, kakršnega so bili navajeni. Bil je tuj in nasilen in neprivlačen. Danes je
glasov ogromno in vsi obljubljajo dobre pašnike. Nasedemo, pa kaj kmalu srce
ostane prazno, razočarano in jezno. Odpreti bomo morali ušesa za Jezusovo
besedo. Ne obljublja razkošja, bogastva in priljubljenosti, prinaša pa življenje, in to
v obilju. Življenju namreč daje smer in smisel, predvsem pa večnost.
Prosimo danes tudi za tiste, ki jih Jezus vabi k posebni zvestobi v duhovnem
poklicu. Naj med vsemi ponudbami prepoznajo njegov glas in se odločijo zanj. Naj
jih pri tem spremlja in podpira naša molitev.

( iz knjige Virus Božje besede, nadškof msgr. Stanislav Zore OFM )
Aleluja. Jaz sem dobri pastir, govorí Gospod,
in poznam svoje ovce in moje poznajo mene. Aleluja.

GOSPOD JE MOJ PASTIR, NIČ MI NE MANJKA
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;
na zelenih pašnikih mi daje ležišča.
K vodam počitka me vodi;
mojo dušo poživlja.
Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.
Tudi če bi hodil v temni dolini,
ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:
tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.
Pogrinjaš mi mizo
vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi glavo maziliš,
moj kelih je zvrhan.
Dobrotljivost in milost mi sledita
vse dni mojega življenja;
in v Gospodovi hiši bom prebival
vse dni življenja.

Ps 23,1-6

molitveni namen sv. očeta za maj:
DA BI VSI IMELI DOVOLJ HRANE

Molimo za to, da bi vsi ljudje, od velikih pridelovalcev do zadnjih
uporabnikov, imeli dovolj kakovostne hrane in da hrane ne bi zavrgli.

17/04/2026

► OZNANILA
➢ Jutri začnemo teden molitve za duhovne poklice (od 3. do 4. velik. nedelje).
➢ Jutri, v ponedeljek, 20. aprila bo ob 19. uri v veroučni učilnici sestanek za starše letošnjih prvoobhajancev.

3. VELIKONOČNA NEDELJA

Tisti dan, prvi po soboti, sta dva izmed Jezusovih učencev potovala v vas, ki
se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala
sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in
razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile
zastrte, da ga nista spoznala. Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med
potjo?«
Učenca na poti v Emavs sta se seveda pogovarjala o tem, kar se je v
Jeruzalemu dogajalo v preteklih dneh. Poskušala sta razumeti, zakaj se je to
zgodilo. Morda bolj kot razumeti sta poskušala z besedami ublažiti brezmejno
razočaranje, ki sta ga nosila v sebi. Prav to razočaranje ju je pognalo na pot in po
besedi sta poskušala ublažiti skelečo bolečino, ki sta jo čutila v svojem umrlem
upanju.
Neizmernost tega razočaranja sta Jezusu razodela z besedo: »Mi pa smo
upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael.« Iz teh besed zazvenijo jutra, polna
pričakovanj, kaj jim bo danes povedal, s kakšno priliko jim bo razodeval skrivnosti
kraljestva. Kakšen čudež jim bo danes vzel dih ter jih spravil v strmenje in
občudovanje? In tisti blagi večeri, polni utrujenosti in doživetij, v katerih so se
pogovarjali o množicah in srečanjih; večeri, polni bližine, zanosa in Jezusove
pomirjajoče navzočnosti. In vsak dan znova pričakovanja, kdaj se bo to zgodilo,
kdaj bo Izrael rešen. In na kakšen način? Kako bodo doživljali sveto zgodovino
svojega naroda? Zdaj pa samo neskončno razočaranje v besedah: Mi pa smo upali,
da je on tisti ... Kaj pa stori Jezus, ki ga učenca zaradi bolečine poraza in doživetja
njegove smrti sploh ne spoznata? Jezus stori nekaj božansko dobrega. Ne začne
jima očitati njune slepote. Ne očita jima bega v Emavs. Ne očita jima
nesposobnosti, da bi razmišljala o Svetem pismu, napovedih prerokov,
nedoumljivih načinih, na katere Bog rešuje svoje ljudstvo. Ne, Jezus ne očita.
Nasprotno. Pridruži se jima, se pogovarja z njima in hodi z njima. Ne prepričuje ju,
naj se obrneta, naj se takoj vrneta v Jeruzalem, ker je tam skupnost učencev, ki ji
pripadata. Ne. Njuna pot postane njegova pot, z njima gre proč od Jeruzalema, hodi
proti Emavsu. Ker hoče hoditi z učencema, ki sta izgubila vsako upanje. Ne
potrebujeta očitkov, potrebujeta bližino, razumevanje, potrebujeta besedo, ki
razblinja temo in prinaša luč.
Kdo izmed nas ne pozna želje, da bi spremenil tega ali onega človeka;
svojega sozakonca, svojega otroka ... A pogosto začnemo s prepričevanjem in
dokazovanjem, da nima prav, da se moti, da se mora spremeniti. Jezus nas uči, da
se ljudi spreminja tako, da jih poiščeš na poti, se jim pridružiš tam, kjer so, in
potem hodiš z njimi. Z njimi deliš napor poti in vsebino njihovega življenja. In če
znamo hoditi dovolj dolgo in nas pri tem vodi iskrena ljubezen do tega človeka,
potem se bo prej ali slej zgodil Emavs.

( iz knjige Virus Božje besede, nadškof msgr. Stanislav Zore OFM )
Aleluja. Gospod Jezus, razkrivaj nam Pisma,
vžgi nam srce, ko govoriš z nami. Aleluja.

GOSPOD, DAJ MI SPOZNATI POT ŽIVLJENJA

Varuj me, o Bog, saj se k tebi zatekam.
Gospodu pravim: »Ti si moj Gospod, zame sreče ni brez tebe.«
Gospod, ti si delež moje dediščine in moja čaša,
ti imaš v rokah mojo usodo.
Slavim Gospoda, ki mi svetúje,
tudi ponoči me moje srce opominja.
Vedno imam pred očmi Gospoda;
ker je na moji desnici, ne bom omahnil.
Zato se moje srce veseli, moja duša se raduje;
tudi moje telo bo prebivalo varno.
Zakaj moje duše ne boš prepústil podzemlju,
svojemu zvestemu ne boš dal videti trohnobe.
Daješ mi spoznati pot življenja,
polnost veselja pred tvojim obličjem,
večne radosti na tvoji desnici,
večne radosti na tvoji desnici.

Ps 16,1-2.5.7-11

05/04/2026

► OZNANILA
➢ Jutri je velikonočni ponedeljek. Sveta maša bo ob 8. uri.
➢ Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali v postnem času pri pobožnosti
križevega pota in pri obredih velikega tedna. Hvala ključarjema, članom ŽPS,
organistu, pevcem, ministrantom, molitveni skupini in Karitas. Hvala vsem, ki
ste čistili cerkev in okolico. Bog povrni vsem.

VELIKA NOČ
»Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«
Tako te je prosil križani na tvoji desni.
In ti si se ga spomnil: »Še danes boš z menoj v raju! «
Jezus, danes ti to prošnjo izrekam jaz. Izrekam ti jo v imenu tisočev, ki nimajo časa, da
bi ti jo izrekli, ker jih smrt doleti sredi koraka. Izrekam ti jo v imenu tisočev, ki te morda niti ne
poznajo, ne vedo zate in za tvojo veliko noč. Izrekam jo tudi v imenu tistih, ki se jezijo nate, te
morda celo preklinjajo in govorijo, da vsega tega gorja ne bi smelo biti, če bi Bog v resnici bil in
če bi bil ljubezen.
Jezus, spomni se vojakov, ki so jih pognali na bojišče in umirajo zaradi pohlepa
vladajočih.
Jezus, spomni se vseh njihovim mam, ki iz bolečine šepetajo svoje molitve in ne vedo, ali
naj molijo za srečno vrnitev ali večni pokoj svojih sinov.
Jezus, spomni se vseh žena in deklet, ki so se veselile ljubezni in načrtovale prihodnost.
Ozri se v čez noč postarane obraze. Poglej njihove solze, ki jih pretakajo nad izgubljeno
mladostjo in prihodnostjo brez obetov.
Jezus, spomni se otrok. Predvsem se spomni otrok. V sanjah objemajo očete. V sanjah se
igrajo okoli domače hiše. V sanjah se smejijo z vrstniki. V sanjah so srečni. Potem pa jim sanje
pretrga spoznanje, da so begunci, skupaj s številnimi drugimi. In izginejo objemi in igra in smeh
in sreča. Jezus, spomni se jih.
Jezus, spomni se tudi vseh tistih, ki jim je otrdelo srce in se spremenilo v grob, v katerega
so pokopali ljubezen, sočutje in človečnost.
Jezus, spomni se vsega človeštva. In spomni se, Jezus, tudi mene. Naj bom deležen
tvojega pogleda, da tudi sam nikoli ne bom spregledal nikogar, ki ihti, ki se boji, nikogar, ki trpi,
in nikogar, ki umira. Daj nam pogled, v katerem bo kljub vsemu ostajalo živo upanje na veliko
noč, upanje na tvoje in naše vstajenje, upanje, da bomo s teboj v raju.
Jezus, podari nam veliko noč, da bomo tudi mi mogli svetu prinašati veliko noč!
Ob letošnjem praznovanju velike noči to iskreno želim vsem!

( iz knjige Virus Božje besede, nadškof msgr. Stanislav Zore OFM )
VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV

Bratje in sestre v Kristusu! Evangelist Janez začenja vest o Jezusovem vstajenju s prvim
dnevom tedna, ko je prišla Marija Magdalena navsezgodaj h grobu, kjer je bil kamen od groba
odvaljen in Gospoda ni bilo. Za ves svet je bil tedaj še en »ponedeljek«, ko so se ljudje
odpravljali po svojih opravkih in so pred seboj videli še en običajni teden. Nekaj ducatov pa jih
je tistega prvega dne v tednu še precej prestrašenih trepetalo, kaj bo z njimi, ker je bil njihov
Gospod, Jezus Kristus, kruto pokončan.
Verjetno je Marijina novica učencem zbudila še več vznemirjenja. A neustavljivi val o
veliki novosti, ki je spremenila svet, se je v tistem trenutku že sprožil. Do konca tistega prvega
dne v tednu so nekateri že poročali o tem, da so videli Gospoda. Nekateri so ga s težavo
prepoznavali; da bi namreč tisti, ki so ga videli umreti na križu in položenega v grob, znova
živel, je bilo za človeka nemogoče. Grob je bil do tedaj edina nespremenljiva gotovost; z
Jezusovim vstajenjem pa je grob postal prehod k Očetu. Pričevanje vstajenjske liturgije in
praznovanje teh, ki so sprejeli vero v to novost, veje tudi v naših krajih.
Tudi za marsikoga je morda danes običajna nedelja – dan počitka ali dela v dežurnih
službah. Morda mnogim tudi danes bolezen, samota, neuspeh razžira srce in telo. Toda val
oznanila, da je Jezus vstal, zmore premakniti kamen, ki zatemnjuje moje življenje. Kakor je bilo
za Jezusove učence potrebno štirideset dni, da so sprejeli vest, da Jezus živi, je tudi nam dan čas:
čas, da bi to pričevanje izkusili v svojem življenju. Da Jezus tudi vsakemu izmed nas da

znamenja, po katerih bomo verovali vanj. To vse spremeni, ker spremeni naš zadnji cilj.
Spremeni cilj upanja, ki je temelj našega vsakdanjega odločanja, delovanja.
Vest o praznem grobu je Marija Magdalena prinesla Simonu Petru in drugemu učencu, ki
ga je Jezus imel rad. Ta drugi učenec si danes ti, sem jaz, ki danes znova posluša vest, ki je ni
mogoče utišati: Jezus je vstal. Dragi bratje in sestre, škofje vam želimo, da bi val tolažbe in
upanja zaradi Jezusovega vstajenja, ki razodeva tudi našo nesmrtnost v Jezusu, oblival tudi vaša
srca.

dr. Janez Kozinc, soboški škof
Voščilu slovenskih škofov se pridružujem tudi sam in vam želim blagoslovljene
in globoko doživete velikonočne praznike.

vaš župnik Ivan

Molitveni namen sv. očeta za april 2026:
ZA DUHOVNIKE, KI SO V KRIZI

Molimo za duhovnike, ki doživljajo krizo v svojem poklicu, da bi našli
spremstvo, ki ga potrebujejo, in da bi jih občestva vernih spremljala z molitvijo in razumevanjem.

05/04/2026

Veselo alelujo! ☀️

29/03/2026

► OZNANILA

➢ Od danes dalje bodo vse večerne sv. maše ob 19. uri. V tem tednu bodo
vse sv. maše ( tudi v ponedeljek in sredo ) zvečer ob 19. uri v Kovorju.
➢ Jutri, v ponedeljek ter v torek in sredo od 18:45 do 19:15 bo spovedovanje.
Spovedoval bo g. Roman Kušar, župnik župnije Tržič Bistrica
➢ Četrtek, 2. 4. je VELIKI ČETRTEK. Sveta maša bo ob 19. uri. Po sveti
maši ste povabljeni k češčenju Jezusa v ječi.
➢ Petek, 3. 4. je VELIKI PETEK, strogi post. Ob 15. uri se bomo s
križevim potom v župnijski cerkvi spomnili Jezusove smrti. Ob 19. uri
bodo obredi velikega petka. Sledilo bo češčenje Najsvetejšega v božjem
grobu.
➢ Na VELIKO SOBOTO bo zjutraj ob 6. uri blagoslov ognja na
župnijskem dvorišču. Čez dan bo blagoslov jedi in češčenje Najsvetejšega v
božjem grobu po spodnjem razporedu:
➢
BLAGOSLOV JEDI: V podružnični cerkvi bo ob 10. uri in v župnijski
cerkvi za Loko ob 11. uri, za Zvirče ob 15. uri in za Kovor ob 16. uri.
ČEŠČENJE OB BOŽJEM GROBU:
8:00 do 9:00 člani ŽPS
9:00 do 10:00 župnijske skupine ( bralci, molitvena, Karitas...)
10:00 do 11:00 Loka
14:00 do 15:00 Sv. Neža
15:00 do 16:00 Zvirče
16:00 do 17:00 Kovor
K blagoslovu jedi in češčenju sicer lahko pridete katerokoli uro.
Zvečer ob 19. uri bo velikonočna vigilija, najveličastnejše slavje vseh
liturgičnih praznovanj. Za slavje luči prinesite s seboj sveče.
➢ V nedeljo, na VELIKO NOČ bo ob 7. uri velikonočna procesija iz cerkve
mimo župnišča do znamenja pri Kunštu in nazaj. Sledila bo slovesna sveta
maša. Druga sv. maša bo ob 10. uri. Pri obeh svetih mašah bo darovanje za
cerkev.

CVETNA NEDELJA

Učenca sta pripeljala oslico in njenega mladiča, položila nanju
vsak svoj plašč in Jezus je sedel gor. Množice, ki so šle pred njim in
za njim, so vzklikale: »Hozana Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki
prihaja v Gospodovem imenu. Hozana na višavah!« Ko je prišel v
Jeruzalem, se je vse mesto vznemirilo in govorilo: »Kdo je to?«
Množice so odgovarjale: »To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.«
Na cvetno nedeljo, ki je zadnja nedelja postnega časa, spremljamo
Jezusa, ki slovesno prihaja v Jeruzalem. V mesto, ki so ga opevali psalmisti in
preroki: »Veselil sem se, ko so mi rekli: »V Gospodovo hišo pojdemo. Naše
noge so se ustavile ob tvojih vratih, Jeruzalem.« Pa tudi v mesto, nad katerim
je sam jokal: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so
poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja
svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli. Glejte, vaša hiša je zapuščena.«
Kaj je vznemirilo meščane, da so drug drugega in množice spraševali:
Kdo je to? Je bilo to Jezusovo spremstvo, romarji, ki so se zbrali iz različnih
krajev in v vedno večji skupini romali proti svetemu mestu? Je bil to mladi
osliček, na katerem je jezdil Jezus? Prerok Zaharija je napovedal: »Vzklikaj,
hči jeruzalemska! Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, pravičen je in zmagovit, krotak
je in jezdi na osličku, na žrebetu oslice.« So v Jezusu zaslutili mesijanskega
kralja?
Kdo je to? Vprašanje je v tednu po Jezusovem slovesnem vhodu v
Jeruzalem dobilo različne odgovore. Za učenca, ki ju je Jezus poslal v mesto
pripravit velikonočno večerjo, je bil Jezus Učitelj. Juda Iškarijot, ga je v vrtu
Getsemani nagovoril: »Pozdravljen, rabi!« Dekla na dvorišču velikega
duhovnika ga je imenovala Jezus Galilejec, množica okoli pa, da je Jezus
Nazarečan. Veliki duhovnik je želel izvedeti, ali je res Mesija, Božji Sin. Pilat
pa, ali je judovski kralj. Nazadnje so na križ nad njegovo glavo obesili napis:
»Jezus Nazarečan, judovski kralj.« Samo razbojnik, ki je Jezusa prosil, naj se
ga spomni v svojem kraljestvu, mu je preprosto rekel: »Jezus, spomni se me!«
Tudi mi bomo na cvetno nedeljo stopili z Jezusom v teden njegovega
trpljenja. Kako ga bomo poimenovali mi? Kakšno ime mu bom dal jaz? Bom
hodil za njim z oljčnimi vejicami, z blagoslovljenim zelenjem in potem odšel
po svojih poteh? Mu bom vzklikal pozdrave in hvalospeve, pozneje pa molčal
med sovražno množico, ki ga bo zasmehovala? Ga bom zamenjal za nekega
Baraba, ker si ne bom upal zastaviti besede za nedolžnega? Bo njegovo ime
samo na mojih ustnicah ali pa ga bom nosil v svojem srcu? Ustnice so lahko
varljive, srce pa ostaja zvesto.
Ne glede na vse ga na koncu prosimo: »Jezus, spomni se me, ko prideš v
svoje kraljestvo!«

( iz knjige Virus Božje besede, nadškof msgr. Stanislav Zore OFM )

OZNANILA ŽUPNIJE KOVOR

MOJ BOG, MOJ BOG, ZAKAJ SI ME ZAPUSTIL
Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo,
kremžijo ustnice, zmajujejo z glavo:
»Prepústil se je Gospodu, naj ga reši,
naj ga osvobodí, saj ima z njim veselje.«
Tolpe psov so me obkrožíle,
drhal hudobnežev me je obkolíla.
Prebôdli so mi roke in noge,
vse svoje kosti lahko preštejem.
Oni pa me gledajo, pasejo oči na meni.
Razdeljujejo si moja oblačila in za mojo suknjo žrebajo.
Ti pa, Gospod, ne bodi daleč!
Moja moč, hiti mi pomagat!
Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom,
sredi zbora te bom hvalil.
Tisti, ki se bojite Gospoda, hvalite ga,
ves Jakobov zarod, častite ga!

Ps 22,8-9.17-18.19-20.23-24

Kristus je za nas postal pokoren vse do smrti,
smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil in mu podélil ime,

ki je nad vsakim imenom.

POMEN VELIKEGA TEDNA

Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na
cvetno ali oljčno nedeljo, višek velikega tedna pa velikonočno tridnevje: veliki
četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto.
Cvetna nedelja - nosi ime po cvetju, zelenju, oljčnih vejah, s katerimi
pridemo k maši in blagoslovu zelenja. To nas spominja na Jezusov slovesni
vhod v Jeruzalem, ko so ga ljudje pozdravljali kot kralja, a le pet dni pred
križanjem. Tudi mi ga pozdravljamo, ne le kot kralja, ampak kot Odrešenika, ki
nam daje večno življenje!
Veliki četrtek - je dan evharistije. Na veliki četrtek dopoldne škof v
stolni cerkvi pri krizmeni maši blagoslovi krstno in bolniško olje ter posveti
sveto krizmo, ki se uporablja pri podeljevanju zakramentov krsta, birme in
mašniškega posvečenja. S slovesno sveto mašo zvečer bomo obhajali spomin
postavitve dveh zakramentov svete evharistije in mašniškega posvečenja.
Ta dan je bila dana temeljna zapoved krščanstva, da se ljubimo med
seboj kot bratje in sestre. Po vseh teh dogodkih pa je Jezus začel svoje

zveličavno trpljenje z molitvijo na Oljski gori, kjer je potil krvavi pot, bil izdan
in odveden v ječo in drugi dan v obsodbo. Naše cerkve ta večer postajajo
dvorane zadnje večerje. Po maši prenesemo Najsvetejše v "ječo". Ta večer nas
Jezus vabi, da bedimo z njim v molitvi. Po maši bomo skupaj zmolili del
rožnega venca.
Veliki petek - je dan Jezusove smrti - strogi post. Spomnimo se krivične
sodbe, bičanja, kronanja s trnjem, na vse poniževanje in sramotenje, na križev
pot in križanja. To je edini dan v letu, ko ni evharistične daritve, saj veliki in
večni duhovnik sam daruje na oltarju križa svoje življenje. Ob 15. uri, ob uri
Jezusove smrti, bo v cerkvi križev pot. Zvečer bodo obredi velikega petka.
Bogoslužje velikega petka ima tri dele: opravilo Božje besede s
poudarkom na evangeliju - pasijon, ki je poročilo o Jezusovem trpljenju,
češčenje križa, ko duhovnik povabi k molitvi: Glejte les križa, na katerem je
zveličanje sveta viselo in sveto obhajilo. Potem prenesemo Najsvetejše v Božji
grob. Povabljeni smo, da tiho molimo pred Božjim grobom skupaj z našim
Odrešenikom.
Velika sobota - dan molitve, dan tišine. Zjutraj je blagoslov ognja. Nato
je vse dopoldne molitev pri Božjem grobu. Ta dan se pripravljamo na praznik
velike noči tudi z blagoslovom velikonočnih jedi.
Velika noč - je najpomembnejši in največji krščanski praznik.
Velikonočno praznovanje začnemo na veliko soboto zvečer z obredi
velikonočne vigilije (bdenja), ki ima štiri dele: slavje luči, besedno, krstno in
evharistično bogoslužje.
Slavje luči se začne pred cerkvijo z blagoslovitvijo ognja, s, katerim
prižge duhovnik velikonočno svečo, ki predstavlja od mrtvih vstalega Kristusa.
Sledi sprevod v temno cerkev z velikonočno svečo na čelu. Cerkev se odene v
svetlobo in poslušamo najlepši bogoslužni spev -velikonočno hvalnico.
Besedno bogoslužje prikazuje zgodovino odrešenja. Seznani nas z
najvažnejšimi zgodovinskimi dogodki in nas prestavi v dogajanje sedanjosti: to
je dogodek Jezusovega vstajenja. Duhovnik zapoje »Slava Bogu na višavah«.
Spet se prižgejo vse luči, oglasijo se orgle in zvonovi. Poslušamo še berila
nove zaveze o velikonočnih dogodkih.
Po razlagi božje besede je krstno bogoslužje. V prvi Cerkvi so krščevali
le ob tej priložnosti. Po blagoslovu krstne vode vsi s prižganimi svečami v
rokah izpovemo krstne obljube.
Evharistično bogoslužje velikonočne vigilije je največje slavje vsega
liturgičnega leta! To je najbolj slovesna velikonočna maša. Veselje, ki ga to
noč doživimo v cerkvi, se potem prelije v velikonočno jutro, ki ga z
velikonočno procesijo proslavimo na poseben način, v srcih naj radost velike
noči stalno živi in deluje.

Župnija Kovor

24/05/2026

11/05/2026

04/05/2026

28/04/2026

17/04/2026

05/04/2026

05/04/2026

29/03/2026

Address

Telephone

Website

Alerts

Contact The Place Of Worship

Shortcuts

Share

Category

Listing takedown request